ANDREJ JERMAN "JERRY"
OSEBNA IZKAZNICA
 |
| ||||||||
| Spletna stran | www.andrejjerman.com | ||||||||
| Datum rojstva | 30. september 1978 | ||||||||
| Kraj prebivališča | Tržič | ||||||||
| Smučarski klub | SK Tržič | ||||||||
| Osnovna šola | Bistrica pri Tržiču | ||||||||
| Srednja šola | Gimnazija Škofja loka | ||||||||
Smučarska oprema | |||||||||
| Smuči | Stoeckli | ||||||||
| Smučarski čevlji | Lange | ||||||||
| Palice | Komperdell | ||||||||
| Očala in čelada | Alpina | ||||||||
| Oblačila | Karbon | ||||||||
Tekmovalni dosežki | |||||||||
| Nastopi na tekmah za svetovni pokal | 138 | ||||||||
| Zmage na tekmah svetovnega pokala | 2 | ||||||||
| Uvrstitve na zmagovalni oder na tekmah za svetovni pokal | 4 | ||||||||
| Uvrstitve med 15 na tekmah svetovnega pokala | 34 | ||||||||
| Uvrstitve med 30 na tekmah svetovnega pokala | 69 | ||||||||
| Udeležba na Olimpijskih igrah | 2 | ||||||||
| Udeležba na Svetovnih prvenstvih | 4 | ||||||||
| Medalje na Mladinskem svetovnem prvenstvu | 1 | ||||||||
| Državni prvak | 3 | ||||||||
| Medalje na državnem prvenstvu | 7 | ||||||||
Naj... in še več | |||||||||
| Najljubše smučarske discipline | Smuk in SG | ||||||||
| Najljubše prizorišče za Svetovni pokal | Wengen, Bormio, Beaver Creek | ||||||||
| Najljubše športne ekipe | Manchester United, Denver Broncos | ||||||||
| Najljubša glasbena skupina | Widespread Panic, Grateful Dead | ||||||||
| Najboljši film | Boter (triologija) | ||||||||
| Osebni sponzor | HIT Universe of Fun |
BIOGRAFIJA
Andrej Jerman "Jerry" je najuspešnejši tekmovalec v hitrih disciplinah v celotni zgodovini slovenskega alpskega smučanja. V sezoni 2006/2007 je konec februarja v nemškem zimsko-športnem središču Garmish Partenkirchen dosegel za Slovenijo in zase prvo zgodovinsko zmago v smuku na tekmah za svetovni pokal.Tržičan po rodu in duši, rojen 30. septembra 1978, je prvič stopil na smuči skoraj istočasno, ko je napravil prve korake. Z očetom Jankotom je že pri dobrih treh letih presmučal legendarni zeleniški plaz (smučišče Zelenica). Od takrat naprej je njegovo življenje povezano z alpskim smučanjem. S šestimi leti je po stopinjah starejšega brata Izidorja pristopil k Smučarskemu klubu Tržič, katerega član je še danes.
Že v mladih letih je veliko obetal, saj se je v kategoriji dečkov enakovredno kosal z leto ali dve starejšimi tekmovalci. Tako kot danes ga je tudi v mladih letih poleg talenta predvsem krasila borbenost in nepopustljivost.
Borbenost in gorenjska trma sta mu pomagali premagati vse prepreke (poškodbe in nerazumevanje vodilnih na SZS za hitre discipline), ki so mu bile na poti v karieri. Prvo resno poškodbo je doživel pri 13. letih, ko je na Soriški planini doživel bližnje srečanje s smreko in si zlomil obe nogi. Zdravniki so mu seveda napovedovali konec kariere, ki se sploh še ni začela. Seveda se to ni zgodilo in že naslednje leto je na enem izmed največjih tekmovanj na svetu za dečke zmagal (Pokal Pinochio, Italija). V mladinski konkurenci je kot član ekipe za hitre discipline na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil drugo mesto v SG-ju. Že naslednje leto si je po strahovitem padcu na Petelinjem grebenu na treningu smuka prvič poškodoval kolenske vezi. Sledila je operacija in mukotrpna rehabilitacija. Zdravniki so mu seveda zopet napovedali konec kariere. K sreči ni bil takega mnenja kirurg Sajovic iz bolnišnice Celje, ki ga je tudi operiral. Po izgubljeni sezoni si je opomogel in leto za tem že nastopal na tekmah za Svetovni pokal. Žal je takoj zatem sledila ponovna poškodba kolena. Tokrat med poletnimi pripravami na ledeniku Zermatt. Po rehabilitaciji se je naslednjo sezono (2001/2002) zopet vrnil na bele strmine in prvič v svoji karieri nastopil na Olimpijskih igrah v Salt Lake City-ju. Za tem je sledila dokaj povprečna sezona 2002/2003 (brez poškodbe). V sezoni 2003/2004 je prvič zares opozoril nase in sezono v skupnem seštevku za Svetovni pokal v obeh hitrih disciplinah končal med najboljših 30. Naslednjo sezono je začel zelo obetavno in na obzorju je bila sezona v kateri naj bi končno naredil preskok med najboljše svetovne smukače. Na žalost mu je to še enkrat več preprečila poškodba kolena; že tretjič. Ponovno je sledilo mukotrpno obdobje rehabilitacije in olimpijska sezona v kateri je imel ničkoliko težav z opremo (nekonkurenčne smuči Rossignol). V Torinu je že drugič v karieri nastopil na Olimpijskih igrah. Po končani sezoni, ko so mu že grozili z izključitvijo iz reprezentance, je zamenjal proizvajalca smuči (Stoeckli). Ta poteza se je kasneje izkazala za ključno pri nadaljevanju njegove kariere. Priprave na sezono je zopet krojila poškodba (kompliciran zlom zapestja). Sprva je kazalo, po mnenju zdravnikov, da bo sezona zopet izgubljena. Vendar, kot po navadi, se Andrej ni dal motiti in sezono je začel s sanirano poškodbo (z nekaj ploščic in žic v zapestju).
Sezona 2006/2007 se je začela obetavno. Po tekmi v ameriškem Beaver Creek-u (12. mesto v smuku) se je končno začela sezona v kateri je Jerry nizal uspeh za uspehom in se je počasi a vztrajno prebijal med najboljše smukače sveta. Po 9. mestu v Val Gardeni je sledilo že skoraj zgodovinsko 4. mesto v Bormiu, katerega je naslednji dan nadgradil z odličnim 9. mestom. Začetek tekme v Wengnu je obetal prve stopničke, a mu je kamen na progi (robnik smučke je bil povsem uničen) to preprečil. Sledilo je Svetovno prvenstvo v Are-ju (Švedska), kjer je glede na pričakovanja dosegel povprečne rezultate.
Takoj po Svetovnem prvenstvu je sledil za Andreja in slovensko alpsko smučanje sanjski vikend v Garmisch Partenkirchenu. 23. februarja 2007 je kot strela z jasnega udarila novica, da je Andrej postal prvi slovenski zmagovalec v smuku na tekmah za Svetovni pokal. Veliko ljudi in "poznavalcev" je seveda dvomilo o tej zmagi z argumentom: imel je srečo s pogoji na progi. Jerry je vse dvomljivce naslednji dan gladko demantiral in drugo tekmo na istem terenu ob "regularnimi" pogoji gladko zaključil na drugem mestu (ob večji napaki v spodnjem delu proge). S temi uspehi so dvomi splahneli, ves Jerryev trud pa končno poplačan. Sezono je zaključil kot 6. najboljši smukač na svetu, kljub temu, da je moral zadnjo tekmo sezone zaradi poškodbe rame izpustiti.
Sezono 2007/2008 je začel še bolje kot prejšnjo. Stopničke so ves čas visele v zraku. Do novega leta je nanizal cel kup rezultatov med 15 najboljših. Na zmagovalni oder se je povzpel na tekmi v Chamonix-u, kjer je zasedel 3 mesto.
Celotno gledano, je bila do sedaj to njegova najboljša sezona. S tem je dokazal sebi in ostalim dvomljivcem, da prejšnja sezona ni bila zgolj naklučje ampak začetek, ko je Jerry postal eden najboljših tekmovalcev v hitrih disciplinah na svetu. Sedem uvrstitev med najboljših 10, 13 uvrstitev med najbioljših 15 in uvrstitev med točke svetovnega pokala na vseh tekmah, ki je nastopil razen na eni, ko je tekmo končal ob progi. V smuku je vse tekme končal med točkami in je bil tako eden redkih, ki mu je to uspelo v zadnjih nekaj sezonah. Vse skupaj je zadostovalo za 16. mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. V specialnih seštevkih posameznih disciplin je dosegel sledeče uvrstitve:
Sezono 2008/2009 je začel pod svojimi pričakovanji. Na začetku sezone je imel nekaj smole z vremenom in dobre uvrstitve so se kar naprej izmikale, tako da je novo leto pričakal z, za njega, dokaj skromnim izkupičkom. Novo leto se je zanj in za družino začelo z družinsko tragedijo, ko je nepričakovano preminel oče Janko.
Prvi znaki forme so se začeli kazati v Wengnu, ko je dosegel najboljši čas na treningu, vendar mu je na tekmi boljšo uvrstitev preprečila nekonkurenčna oprema (tekmovalni smučarski dres - drugačen kot za treninge - je bil na žalost nekonkurenčen). To pomanjkljivost so do tekem v Kitzbuhelu odpravili in končno je tudi na tem prizorišču s 7. mestom v smuku posegel v sam vrh. Sledilo je svetovno prvenstvo v Val d'Iseru kjer je dosegel svoje najboljše rezultate (12 mesto v smuku) na prvenstvih in to na terenu, ki mu od vseh najmanj ustreza. Najboljši rezultat je dosegel na koncu sezone, ko se je v norveškem Kvitfjelu uvrstil tik za stopničke (4. mesto). Sezono je zaradi takšnih in drugačnih okoliščin zaključil pod lastnimi pričakovanju a s potrditvijo, da ko se stvari "poklopijo" še vedno lahko kroji svetovni vrh (predvsem v kraljevski disciplini). To pa je lepa popotnica za novo, olimpijsko sezono.
Člani navijaškega kluba Andreju želimo obilo sreče v prihajajoči sezoni 2009/2010, ko ga bomo še bolj zavzeto spodbujali.
Kako postati član kluba? Pišite nam